VREME: V Špaji dolini je 28.4.2017 ob 11:30:00 bilo 10,6°C , pihalo je 1,50 m/s , v zadnjih 30ih minutah je padlo 3,00 mm padavin

Zavržena hrana in biorazgradljivi odpadki

Zavržena hrana

V zadnjem obdobju se vse bolj zavedamo problematike zavržene hrane. Po nekaterih podatkih v EU vsako leto zavržemo 100 mio ton hrane. To pomeni, da se zavrže kar 1/3 pridelane hrane. V letu 2014 naj bi vsak prebivalec Slovenije pridelal približno 60 kg odpadne hrane. Odpadna hrana za gospodinjstva pomeni strošek, po podatkih EU 250 € letno.

Sami lahko naredimo marsikaj, da zmanjšamo količine zavržene hrane. Nekaj nasvetov:

  • Načrtujmo nakupe in kupimo le tiste izdelke, ki jih potrebujemo.
  • Izogibajmo se nakupom izdelkov samo zato, ker so v akciji.
  • V hladilniku bodimo pozorni na izdelke s kratkim rokom uporabe in jih porabimo, dokler so še užitni.
  • Kuhajmo prave količine hrane in poskusimo uporabiti tudi ostanke hrane (na spletu lahko najdete zanimive recepte).
  • Sadje in zelenjava, ki ni več idealne oblike in barve, je mogoče še vedno uporabna. Uporabimo jo lahko za pripravo juh ali sadnih napitkov.

Skrbimo, da čim manj hrane konča med odpadki!

V vsakem gospodinjstvu se pojavljajo biološko razgradljivi odpadki. Med te odpadke sodijo:

   a) Zeleni vrtni odpad, zlasti:
   - odpadno vejevje,
   - trava,
   - listje,
   - stara zemlja lončnic,
   - rože,
   - plevel,
   - gnilo sadje,
   - stelja malih rastlinojedih živali,
   - lesni pepel;

   b) Kuhinjski odpadki, zlasti:
   - zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
   - jajčne lupine,
   - kavna usedlina,
   - filter vrečke,
   - pokvarjeni prehrambeni izdelki,
   - kuhani ostanki hrane,
   - papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Vse odpadke, ki so primerni za kompostiranje, je potrebno ločeno zbirati. Pravilno ločene odpadke kompostirate v hišnem kompostniku. Če ne morete sami kompostirati odpadkov, jih lahko predate JKP Grosuplje. Biološko razgradljive odpadke zbirate v posebnih zelenih zabojnikih z zelenim pokrovom. JKP Grosuplje prevzema te odpadke ob plačilu. Stranke se lahko odločijo med 120 in 240 l zabojnikom. V letu 2015 je JKP Grosuplje iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbralo 2.500 t biorazgradljivih odpadkov.

Biološko razgradljive odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Pomembno je tudi, da biološko razgradljive odpadke oddajate razsute ali v biorazgradljivih vrečkah za smeti, saj plastične vrečke ne sodijo na kompostnik in v zelen zabojnik. Prav tako tja ne sodijo:
   - plastika,
   - steklo,
   - kovine,
   - keramika,
   - kosti,
   - maščobe,
   - ostanki tekstila,
   - vsebina vrečk za sesalce,
   - zdravila,
   - oblanci in žagovina obdelanega lesa,
   - mačji in pasji iztrebki,
   - plenice.

Kako hišno kompostirati

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Dozorel kompost je uporaben za gnojenje vseh vrst rastlin. Kompost odvisno od potreb zadelamo v vrhnji sloj zemlje (približno 1 – 4 l/m2).

 

Kako ravnamo z biološko razgradljivimi odpadki iz gospodinjstev

V vsakem gospodinjstvu se pojavljajo biološko razgradljivi odpadki. Med te odpadke sodijo:

   a) Zeleni vrtni odpad, zlasti:
   - odpadno vejevje,
   - trava,
   - listje,
  - stara zemlja lončnic,
   - rože,
   - plevel,
   - gnilo sadje,
   - stelja malih rastlinojedih živali,
   - lesni pepel;
   b) Kuhinjski odpadki, zlasti:
   - zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst,
   - jajčne lupine,
   - kavna usedlina,
   - filter vrečke,
  - pokvarjeni prehrambeni izdelki,
   - kuhani ostanki hrane,
   - papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Biološko razgradljive odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Pomembno je tudi, da biološko razgradljive odpadke oddajate v biorazgradljivih vrečkah za smeti, saj plastične vrečke ne sodijo na kompostnik in v zelen zabojnik. Prav tako tja ne sodijo:
   - plastika,
   - steklo,
   - kovine,
   - keramika,
   - kosti,
   - maščobe,
   - ostanki tekstila,
   - vsebina vrečk za sesalce,
   - zdravila,
   - oblanci in žagovina obdelanega lesa,
   - mačji in pasji iztrebki,
   - plenice.

Vse odpadke, ki so primerni za kompostiranje, je potrebno ločeno zbirati. Pravilno ločene odpadke kompostirate v hišnem kompostniku. Če ne morete sami kompostirati odpadkov, jih lahko predate JKP Grosuplje. Biološko razgradljive odpadke zbirate v posebnih zelenih zabojnikih z zelenim pokrovom. JKP Grosuplje prevzema te odpadke ob plačilu. Stranke se lahko odločijo med 120 in 240 l zabojnikom. Cenik je objavljen na spletnih straneh JKP Grosuplje (http://www.jkpg.si/ceniki). Na naši spletni strani lahko dobite tudi ostale potrebne informacije o predaji odpadkov. Biološko razgradljive odpadke JKP Grosuplje obdela v lastni kompostarni v Špaji dolini.

Kako kompostirati doma

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

Uporaba komposta

Kompost v hišnem kompostniku običajno dozori v 6 mesecih. Uporaben je za gnojenje vseh rastlin.
Miša Pušenjak v svojem članku »Kompostiranje v 10 korakih«, objavljenem v reviji Delo in dom 7. 7. 2011 navaja naslednje možnosti uporabe komposta:
»Za vrtnine, ki so dolgo na gredi in potrebujejo več hranil, ga porabimo približno 4 l/m2, za korenovke, gomoljnice in vrtnine, ki imajo krajšo rastno dobo, pa 1,5 do 2 l/m2. Enako količino potresemo po gredicah s trajnicami. Grmovnicam damo do 2 l/m2, drevnini pa do 3 l/m2. Ob setvi zelenice potresemo do 3 l/m2, nato pa vsako leto spomladi, najbolje pred močnejšim dežjem, potresemo okoli 2 l/m2. Kompost na zelen­javnem vrtu enako kot hlevski gnoj zadelamo v zgornjo plast zemlje. Trajnice jeseni kar pokrijemo z njim, spomladi pa ga plitvo zadelamo v tla ob rahljanju gredic. Okoli grmovnic, drevja ga potresemo, in sicer bolj po obodu krošnje, ne samo ob deblu. Če okoli rast­lin okopavamo, ga plitvo zadelamo v tla, če ne, pustimo, da to opravijo padavine. Po trati ga čim bolj enakomerno potresemo takoj po prvi spomladanski košnji.«

Seveda pa moramo z živili ravnati odgovorno in skrbeti, da čim manj še užitne hrane postane odpadek.

Viri:
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki inzelenim vrtnim odpadom. V: Uradni list Republike Slovenije. 39/2010 (1. 6. 2015).
Pušenjak, M. : Kompostiranje v 10 korakih. 7. 7. 2011. (citirano 10. 8. 2015). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.deloindom.si/kompostiranje-v-10-korakih.